Jeseni, ko je mošt v sodih in ko je ozimnica pripravljena, je čas za zabavo in veselje. Takrat se na odru Doma krajanov Rogoznica, že tradicionalno predstavi tudi Folklorna skupina Kulturnega društva Rogoznica.
Na letošnjem koncertu, ki je potekal 20. oktobra, so se zraven domače skupine predstavili še Otroška folklorna skupina Klopotec DPD Svoboda Ptuj, Folklorna skupina Folklornega društva Vipava, Folklorna skupina Galicija iz Žalca ter Udruga umirovljenika i građana Prigorčica in Udruga Gotali, obe iz sosednje Hrvaške.
Otroška folklorna skupina Klopotec se je predstavila s spletom z naslovom Čas za spanje, v katerega sta mentorici Lidija Kolarič in Nina Godec Meško povezali plese štajeriš, malender in zibenšrit ter prstno igro Gremo na vrt gledat kaj delata miška in krt, za katero so izvedeli od babice treh bivših članov skupine. Sledil je nastop komičarke iz hrvaške Udruge Gotali, društva, ki skrbi za ohranjanje ljudskega izročila svojega kraja ter njegov prenos na mlajše rodove.
Folklorna skupina Udruge umirovljenika i građana Prigorčica se je predstavila s koreografijo Ječam žela in spletom prigorskih plesov, ki jo je pripravil Branimir Mateković. Spremljali so jih Prigorski dobrovoljci. Folklorna skupina Folklornega društva Vipava je zaplesala odrsko postavitev Tomaža Gantarja, Kantali smo veselo. Slednja združuje plesa marfina in balun, ki so ju nekoč plesali v osrednji Istri, vključeni pa sta ljudski pesmi Mi smo Čiči, pravi junačiči in Kantali smo veseli tam doli na Hrvaškem, ki omenjata Čiče, to je pastirsko pleme Vlahov, ki so naseljevali Istro še pred prihodom Slovanov. Folklorna skupina Galicija iz Žalca se je predstavila z gorenjskim spletom plesov potrkana, mazurka, krajc polka in zvezda nojkatoliš, katerega avtorica je Helena Turnšek.
Domača skupina se je predstavila s petimi spleti. Najprej so prikazali parna plesa zibenšrit in špicpolko, ki sta bila nekoč najbolj razširjena na vzhodnem Štajerskem. Zibenšrit so na naših tleh plesali že v prvi polovici 19. stoletja. Gre za ples sedmih korakov. V prvem delu se pleše z bočnimi koraki v levo in desno, po katerih je dobil tudi ime. V drugem delu pa mu sledi 16-taktna vrtenica. Ples špicpolka pa na vzhodnem Štajerskem pogosto imenujemo Dekle razposajeno, in sicer po parafrazi, ki so jo občasno peli zraven. Plesalec in plesalka stojita ločeno drug nasproti drugemu, v prvem delu plesa si v različnih variantah sledijo potrki, žuganje in ploskanje, v drugem delu pa se primeta in odplešeta 8 taktov vrtenico v desno in 8 taktov vrtenico v levo.
V drugi postavitvi so prikazali dve igri, ki sta bili nekoč priljubljeni na praznovanjih in porokah – ples s klobuki in špegltanc. Sledila sta skupinska plesa trojke in štajeriš, ki sodita med snubitvene plese s figurami, kot je vrtenje in previjanje pod dvignjenimi rokami. Četrta odrska postavitev je bila namenjena predstavitvi polke in valčka. Pari so se najprej predstavili z dvema različicama valčka, to je z dvojnim valčkom in trikoračnim ali klasičnim valčkom, sledila pa je polka, ki jo plešejo tako da se pari z navadnimi koraki ali s trikoraki brez odskakovanja vrtijo na mestu ali po krogu. Različice se plešejo s poskoki ali odskoki, kar je opazno pri haloški polki, ki jo skupine redko plešejo, folklorniki iz FS Rogoznica pa jo z veseljem vključijo v svoje nastope.
Ob koncu je Folklorna skupina Kulturnega društva Rogoznica nastopila še s koreografijo Gor in dol po vasi, s katero je nastopila na letošnji reviji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in pri tem dosegla regijski nivo. Kot je to za splete domače skupine v navadi, je tudi letošnja postavitev posvečena ljubezenski tematiki. Fantje so dekletom nekoč namreč radi zapeli kakšno podoknico, vendar se v temi rado zgodi, da zgrešiš okno, ravno to pa je bila rdeča nit zadnje točke tokratnega koncerta.
