Etnografsko izročilo
Korant
Korant ali kurent, kot mu nekateri pravijo, je tradicionalna pustna maska iz Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Po tradicionalnem verovanju naj bi bil korant demon, ki je prinašal dobro ter prebujal naravo k pomladnemu življenju in rasti. Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata. Obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči ter usta. Imel je dolg rdeč jezik. Kapa je imela rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Oblečen pa je bil v narobe obrnjen ovčji kožuh. Na hrbtu je imel privezan kravji zvonec, v rokah pa ježevko. Videti je bil kakor, da bi pravkar prišel iz pekla.
Med vsemi maskami, značilnimi za okolje, iz katerega izhaja, je prav korant maska, ki v človeku vzbudi posebne občutke, saj je v njem še vedno nekaj skrivnostnega in mogočnega.
Zapis Matije Slekovca iz leta 1887, kronika župnije sv. Marka niže Ptuja:
"… Jedini svoje vrste, prava spaka – je »kurent«. Kurent je preoblečen fant, kateri ima kožuh iz ovčjih kož naopak oblečen tako, da je kosmati del zunaj. Na glavi ima »kurentovo kapo«. Ta je zadaj kosmata, spredaj na obrazu je pa iz starega usnja, katero je navadno belo pobarvano. Na usnju so izrezane šći in usta, nos je pa prišit. Tudi v ustih je prišit dolg jezik iz rdečega sukna. Zgoraj ima kapa dolge rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu rogov pa še po eno gosje pero. S tako kapo na glavi je »kurent« videti, kakor bi ravnokar bil iz pekla pobegnil. Da se že od daleč naznanja, ima na hrbtu privezan kravji zvonec. Za brambo ima v rokah močen drog, na čegar koncu je pribita cela ježeva koža. Tako napravljen koraka mogočno po vasi, cepeta in skače, kakor bi se bil s samim luciferjem pobratil. Otroci se ha seveda bojijo, ježevke še bolj kot njega, pa vendar bežijo vsi za njim. Ako se pa za katerim zaleti, je krik in beg, da je joj …"
Po tradiciji lahko koranti nastopajo od svečnice (2. februarja) pa do pepelnične srede, torej do torka do polnoči, ko nastopi post in se ne sme jesti niti več krofov. V tem času obiskujejo hiše v domačih vaseh, v največjem številu pa se pokažejo v organiziranih pustnih sprevodih (karnevali, fašenki) od pustne sobote do torka. Ponavadi nastopajo v večjih skupinah, ki jih spremlja hudič ali tajfelj. Kamor pridejo, k hišam, v gostilne ali trgovine, povsod so zaželeni, saj so postali že simbol mesta.
Prihod korantov k hiši pomeni srečo v prihajajočem letu. Pozdraviti jih mora hišni gospodar pred hišnimi vrati. Koranti mu eden za drugim sežejo v roko, zaželijo srečo in mir, nato se primejo za roke in odplešejo »korantov ples«. Ker koranti v pustnih dnevih porabijo ogromno energije in moči, se jim mora ponuditi najboljša jedača in pijača. Koranti pobirajo robčke, ki morajo biti veliki, bombažni, moški robci. Te jim podarijo dekleta in jim jih privežejo na verigo okrog pasu ali na ježevko. Več kot ima korant robcev, bolj se lahko postavlja pred drugimi.
Korantova oprava
Korant, kot ga poznamo danes je oblečen v ovčji kožuh za katerega je potrebnih od pet do sedem ovčjih kož, odvisno pač od velikosti in postave fanta, ki ga bo nosil. Večinoma so svetle barve, redkeje vidimo črne.
Na glavi ima korant masko, ki predstavlja najtežji del pri izdelavi celotne opreme. Maska je narejena iz ovčjega kožuha, pred drugo svetovno vojno pa so jih izdelovali tudi iz zajčjega kožuha. Za ušesa se uporabijo perutnice, nos mora biti rilčast, podoben svinjskemu rilcu in je posebej prišit na podlago. Pod nosom so brki iz sirka, zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Dolg rdeč jezik je iz rdečega blaga ali usnja in mora biti seveda čim bolj grozovit. Takšen je pernati korant, rogati pa se od njega razlikuje po kravjih rogovih, namesto pernatih, pa ima kosmata ušesa iz kožuhovine. Za ušesa pri pernatih korantih se uporabljajo peresa večjih ptic, puranov in gosi. Na vrhu glave je še dvoje lesenih paličic, ki so prepletene s pisanimi trakovi. Dekleta so jim na masko pritrdile tudi papirnate rože, tako da so kasneje vedele, kateri je njen fant. Narediti korantovo pokrivalo je precej težko, saj se mora glavi dobro prilegati, da ga ne ovira pri poskakovanju.
Koranti se prepašejo z železno verigo, na katero je obešenih pet kravjih zvoncev. Ti morajo dati pri poskakovanju ubrano melodijo. Na nogah imajo gamaše, ki so zelene ali rdeče barve, pletla so jih dekleta na poseben bodičasti način in pa seveda težke delovne čevlje, saj bi bila za koranta kar malce nerodna in neprijetna zadeva, če bi mu spodrsnilo na ledu in snegu v vsej tej težki opravi. Na koncu pa korant potrebuje seveda še ježevko, ki mu je včasih služila za orožje. Ježevko kurent drži v levi roki, saj z desno želi ljudem srečo in mir. Ježevka je tanjši leseni kij, ki ima na koncu prave ježeve bodice. Ježu se sname koža, se posuši in se na koncu pribije na palico.
Celotna oprava je lahko težka tudi več kot 40 kilogramov, zato morajo biti fantje v kar dobri telesni kondiciji, da lahko za pustne dni v njej skačejo naokrog in preganjajo zimo.