Kostumska podoba skupine
Folklorna skupina KD Rogoznica se predstavlja s kostumi, ki predstavljajo pražnji način oblačenja kmečkega prebivalstva na območju vzhodno od Ptuja, Slovenskih Goric in sicer krajev Dornava in Polenšaka (Polenc). Spadajo v obdobje od leta 1900 do leta 1920. Kostumi predstavljajo oblačilni videz kmečkega prebivalstva, ki je bilo tedaj razslojeno; kot osnova so vzete prvine pražnje obleke bogatejših kmetov. Tako moške kot ženske obleke so iz volnenega blaga.
Moške obleke so narejene iz enobarvnega ali prograstega temnega, predvsem črnega, sivega pa tudi rjavega volnenega ali polvolnenega blaga. Hlače so lahko iz sivega blaga s temnejšimi črtami. Srajca je krojena iz belega bombažnega platna. Telovnik ali »lajbič« je iz enakega blaga kot hlače in suknjič (suknjičev je le nekaj), zadnji del telovnika je iz klota. Klobuk je z višjim oglavjem ter ožjimi krajci. Čevlji so visoki in so iz govejega ali svinjskega usnja. Nekaj plesalcev ima obute nizke škornje. Na nogah imajo doma pletene nogavice.
Ženske obleke so iz podobnega blaga kot moške, le barvno pestrejše. Krilo (»kikla«) s pasom je dolgo skoraj do tal, spredaj krojeno na tri trapezasto oblikovane pole, v pasu, zlasti zadaj, je drobno nabrano ali položeno v gube. Spodnje krilo – »unteršnica« je krojena na pas in v pasu drobno nabrana, na spodnjem robu ima prišite bele ročno kvačkane ali strojne čipke. Ženska srajca - bluza je navadno krojena z dolgimi rokavi in je iz belega platna, ter ob vratu in robu rokavov okrašena s preprostimi belimi čipkami. Nekatere plesalke nimajo bluz ampak jopo, ki je iz enakega blaga kot krilo, torej tanjšega ali debelejšega pol-volnenega blaga temnejših barv (zelene, rjave, rdeče,...). Za razliko od jope imajo ženske bluzo zataknjeno za pas. Predpasnik – »furtoh« je črn in nabran v pasu. Vsak je izdelan iz drugačnega blaga. Na glavi je ruta – »tehl«, »hadrca« ki je različnih barv in ima vtkan vzorec, lahko pa je bela z vezeno rožo. Ruta je zavezana pod brado. Čevlji so visoki, usnjeni.