O društvu

Kulturno društvo Rogoznica deluje na področju ljubiteljske kulture v Četrtni skupnosti Rogoznica v Mestni občini Ptuj. Sekcije s svojim delovanjem bogatijo kulturni utrip domačega okolja. To izvajajo z organizacijo lastnih prireditev in nastopi, saj tako domačine in ostale goste seznanjajo s kulturo in jo na ta način ponašajo v svet.

V društvu, ki ima sedež v Domu krajanov Rogoznica, trenutno deluje okrog 170 članov, v osmih sekcijah. Te sekcije so: Dramska sekcija, Folklorna skupina KD Rogoznica, Koranti Rogoznica, Likovna sekcija, Moški pevski zbor KD Rogoznica, Orači iz Kicarja, Sekcija podvodne fotografije ter Otroška folklorna skupina Klopotec.

Društvo ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture in status prostovoljske organizacije ter je kot nosilec enote obhodi kurentov, ki je razglašena za živo mojstrovino državnega pomena, vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo in na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Društvo je član Zveze kulturnih društev Ptuj, ki je članica Zveze kulturnih društev Slovenije. Prav tako je član Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, ki je stalna članica mednarodne organizacije CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d’Arts Traditionnels), ki je nevladna organizacija in ima posvetovalni status v UNESCO.

Zgodovina

Ljubiteljska kultura je imela na Rogoznici vedno pomembno mesto, saj je bila nosilec družabnega življenja in s tem posledično nosilec družbenih sprememb ter razvoja. Začetki organiziranega delovanja ljubiteljske kulture segajo že v čas Avstro-Ogrske monarhije, ko so se v gostilni rogozniškega gostilničarja Franca Bračiča zbirali zavedni Slovenci iz Ptuja in okolice. Leta 1905 so ustanovili Kmetijsko bralno društvo, ki je skrbelo za čitalnico, na Bračičevem odru pa so vse do začetka druge svetovne vojne pripravljali tudi napredna slovenska dramska dela. Kulturno ponudbo sta dopolnjevala še tamburaški zbor in narodna godba v Novi vasi.

Po drugi svetovni vojni, ko so na veliko gradili zadružne domove, so na mestu, kjer je nekoč stala gostilna Bračič kot enega izmed prvih, zgradili Zadružni dom Rogoznica, ki so ga svečano otvorili 18. junija 1948. Krajani so se, skupaj z Alojzom Arnušem, pobudnikom gradnje, zavedali pomena gradnje zadružnega doma in njegovega prispevka h kulturnemu ter gospodarskemu povezovanju, zato so s pretežno prostovoljnim delom uspeli zagotoviti prostore za nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti. Sočasno je rogozniška mladina ponovno oživila dramsko sekcijo, gledališke predstave pa so zaigrali na odru prenovljenega zadružnega doma, kjer so občasno nastopile tudi gostujoče skupine.

Vse večje zanimanje za ljubiteljsko kulturo je bilo tudi povod za ustanovitev društva. 21. februarja, 1959 je bil v Zadružnem domu ustanovljen petčlanski ustanovni odbor, ki je pripravil vse potrebno in omogočil, da se je Prosvetno društvo Rogoznica pozneje tudi uradno registriralo in junija dobilo odločbo o ustanovitvi. Uradni datum ustanovitve zdajšnjega Kulturnega društva Rogoznica je 1. junij 1959. Njegov prvi predsednik je bil Konrad Vela.

Dramska sekcija novoustanovljenega društva je svojo prvo predstavo uprizorila 3. maja 1959. Gledališčniki so se predstavili z igro Janeza Švajncerja z naslovom Ognjeno srce. Tej predstavi je še istega leta sledila nova. Skupaj je skupina vsako leto na oder postavila tri ali štiri predstave. Aprila leta 1961 se je predstavila tudi na prvi občinski dramski reviji v organizaciji Občinskega sveta svobod in prosvetnih društev. Društvo je prevzelo upravljanje dvorane Zadružnega doma in je takoj po ustanovitvi začelo urejati knjižnico, v kateri so si lahko krajani knjige prvič izposodili 22. novembra 1959. Društvo je ves čas skrbelo tudi za organizacijo proslav ob državnih praznikih in ostalih družabnih dogodkov.

Po smrti Alojza Arnuša se je društvo preimenovalo v Prosvetno društvo Alojz Arnuš Rogoznica. Kmalu po ustanovitvi je v društvu začel delovati mešani pevski zbor, ki se je leta 1978 preoblikoval v Ženski pevski zbor Prosvetnega društva Alojz Arnuš. Pod vodstvom Grete Glatz je uspešno deloval do konca 90-tih let prejšnjega stoletja, potem pa prenehal delovati. V tem času sta postopoma zamrli tudi dramska in knjižnična dejavnost, posledica pa je bilo skorajšnje kulturno mrtvilo, ki je takrat vladalo na Rogoznici.

Kulturno dejavnost so ohranjali likovniki, ki so leta 1976 ustanovili likovno sekcijo, ki neprekinjeno deluje še danes, predvsem pa koranti, ki so na Rogoznici že od nekdaj tesno povezani z ljubiteljsko kulturo. Skupino korantov je sprva sestavljalo nekaj zanesenjakov, ki so se že od 70-tih let prejšnjega stoletja redno udeleževali tudi ptujskega Kurentovanja, leta 1982 pa so se Koranti Rogoznica tudi uradno organizirali kot sekcija v takratnem prosvetnem društvu, kjer delujejo še danes.

Do ponovne oživitve društva je prišlo leta 1997, ko je peščica zanesenjakov ustanovitvene akte uskladila z novo društveno zakonodajo in preimenovala društvo v Kulturno društvo Rogoznica, predsedovanje pa je prevzel Marjan Cajnko. Po ponovni oživitvi društva se je takrat edinima aktivnima sekcijama kot prvi pridružil Moški pevski zbor Kulturnega društva Rogoznica. Ob njegovi ustanovitvi, jeseni 1999, je društvo začelo ponovno rasti. V letu 2001 sta začeli delovati sekcija ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja ter sekcija kvintet DUR, takrat še pod imenom Pevci iz Nove vasi, ki so sprva začeli s koledovanjem ob svetih treh kraljih, kasneje pa nastopali na številnih prireditvah na območju Mestne občine Ptuj, v Četrtni skupnosti Rogoznica, na revijah ljudskih pevcev in godcev ter raznih slavjih. Leta 1999 so celo izdali prvo samostojno kaseto in zgoščenko, vendar so zaradi pomanjkanja pevcev kasneje prenehali z delovanjem. Leta 2020 je prenehala delovati tudi sekcija ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja, ki se je v času svojega delovanja predstavila širom Evrope, vsakoletno pa je organizirala tudi tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev, Kicar poje in igra.

Leta 2005 sta se obstoječim sekcijam pridružili Folklorna skupina Kulturnega društva Rogoznica, ki je nastala na pobudo nekaterih korantov iz istega društva in Orači iz Kicarja. Ti so delovali že dalj časa. V tem letu pa je dozorela ideja o uradni registraciji kot sekcija Kulturnega društva Rogoznica. Leta 2013 so v društvu prenovili temeljni akt, pripravili spletno stran in prenovili svojo celotno podobo. Članom se je še istega leta uresničila tudi želja po popolni prenovi zadružnega doma, zdajšnjega Doma krajanov Rogoznica. V letu 2015 je prišlo do zamenjave na čelu društva. Dotedanji predsednik Marjan Cajnko je po 18. letih dela predal funkcijo Ninu Galunu, sam pa ostal v društvu kot član izvršnega odbora in kot skrben gospodar Doma krajanov Rogoznica. Prav tako mu je bil, kot prvemu in do sedaj edinemu, podeljen naziv častnega člana društva.

V letu 2016 je dozorela ideja o ponovni obuditvi dramske dejavnosti, želja pa je bila izpolnjena aprila 2019, ko je dramska sekcija na oder postavila svojo prvo predstavo. Na pobudo nekaterih članov je bila leta 2018 v društvu ustanovljena tudi sekcija podvodne fotografije, ki uspešno združuje na videz nezdružljivo željo po potapljanju z ljubiteljsko kulturo in še dodatno bogati kulturno življenje kraja. Leta 2020 se je društvu pridružila Otroška folklorna skupina Klopotec.

Društvo vsako leto organizira nekaj odmevnih prireditev. Te so: Mednarodna likovna kolonija Rogoznica, Božično-novoletni koncert Moškega pevskega zbora ter koncert Folklorne skupine. V pustnem času delujeta sekcija Koranti Rogoznica ter sekcija Orači iz Kicarja, ki obiskujeta hiše v vaseh četrtne skupnosti. Prav tako se udeležujeta karnevalov doma in v tujini.

Društvo in njegovi člani so za svoje delovanje prejeli številna priznanja. Posebej smo ponosni na zlato medaljo Zveze kulturnih društev Slovenije s priznanjem, ki jo je društvo prejelo leta 2019 ter plaketi Zveze kulturnih društev Ptuj, ki ju je društvo prejelo leta 2013 in 2020. Prejeli pa smo tudi plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na področju ljubiteljske kulture in za promocijo ohranjanja starih običajev v širšem lokalnem območju, ki jo je leta 2017 prejela sekcija Stari prijatelji iz Kicarja.

Vsi člani Kulturnega društva Rogoznica si prizadevamo nadgraditi dejavnost in jo prikazati čim širši javnosti. Naši pogledi so usmerjeni v prihodnost. Zavedamo se namreč, da bo na razpotju evropskih kultur za vse ljubitelje kulture eden najpomembnejših izzivov zagotovo ohranitev lastne, slovenske identitete, hkrati pa skrb za njen prenos na mlade rodove.

Pomembnejša priznanja, ki so jih za svoje delovanje prejeli društvo in njegove sekcije:

1986: Likovna sekcija Prosvetnega društva Alojz Arnuš Rogoznica, priznanje ZKD Ptuj,
1989: Ženski pevski zbor Prosvetnega društva Alojz Arnuš Rogoznica, priznanje ZKD Ptuj,
1993: Koranti Rogoznica, zlati zvonec Kurentovanja za prispevek k ohranjanju tradicije Kurentovanja in mitskega lika koranta,
1998: Koranti Rogoznica, priznanje ZKD Ptuj,
2009: Kulturno društvo Rogoznica, priznanje Četrtne skupnosti Rogoznica ob 50. obletnici delovanja,
2011: Stari prijatelji iz Kicarja, priznanje Četrtne skupnosti Rogoznica ob 10. obletnici delovanja,
2013: Koranti Rogoznica, priznanje Četrtne skupnosti Rogoznica ob 30. obletnici delovanja,
2013: Kulturno društvo Rogoznica, plaketa ZKD Ptuj,
2017: Stari prijatelji iz Kicarja, plaketa Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na področju ljubiteljske kulture ter promocijo ohranjanja starih običajev v širšem lokalnem območju,
2019: Kulturno društvo Rogoznica, jubilejno priznanje območne izpostave JSKD Ptuj ob 60. obletnici delovanja,
2019: Kulturno društvo Rogoznica, zlata medalja Zveze kulturnih društev Slovenije s priznanjem,
2019: Kulturno društvo Rogoznica, priznanje Četrtne skupnosti Rogoznica ob 60. obletnici delovanja,
2019: Moški pevski zbor, jubilejno priznanje območne izpostave JSKD Ptuj ob 20. obletnici delovanja,
2020: Moški pevski zbor, priznanje ZKD Ptuj,
2020: Kulturno društvo Rogoznica, plaketa ZKD Ptuj za 60 let aktivnega in uspešnega dela,
2022: Koranti Rogoznica, priznanje Četrtne skupnosti Rogoznica ob 40. obletnici delovanja.

Pomembnejša priznanja, ki so jih za svoje delovanje prejeli člani društva:

1983: Ignac Kekec, priznanje ZKD Ptuj,
1984: Stanko Žitnik, priznanje ZKD Ptuj,
1987: Maks Menoni, priznanje ZKD Ptuj,
2003: Maks Menoni, plaketa ZKD Ptuj,
2005: Marjan Cajnko, priznanje Četrtne skupnosti Rogoznica,
2005: Jože Foltin, plaketa ZKD Ptuj,
2006: Maks Menoni, priznanje Četrtne skupnosti Rogoznica,
2013: Marjan Cajnko, priznanje ZKD Ptuj,
2013: Janez Kocmut, priznanje Četrtne skupnosti Rogoznica,
2014: Janez Kocmut, priznanje ZKD Ptuj,
2015: Marjan Cajnko, priznanje Sveta območne izpostave JSKD Ptuj,
2017: Feliks Polanec, plaketa ZKD Ptuj,
2016: Maks Menoni, jubilejno priznanje Sveta območne izpostave JSKD Ptuj,
2022: Gregor Lačen, jubilejno priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj za več kot 30 let uspešnega delovanja v ljubiteljski kulturi,
2022: Bogomir Širovnik, priznanje Sveta območne izpostave JSKD Ptuj za dosežke pri organizacijskem delu ter za področje kulturne vzgoje in izobraževanja,
2022: Bogomir Širovnik, priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj,
2022: Jansko Grdiša, priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj.